Pomembno obvestilo za ljubitelje ferat

V zadnjih letih je narasel interes po obisku športnih ferat, ki postajajo vse bolj priljubljene. Žal pa se je povečalo tudi število nesreč, predvsem zaradi tega, ker obiskovalci iščejo nove izzive, precenjujejo svoje znanje, fizično pripravljenost ali so neprimerno opremljeni.

V naši občini imamo tri športne ferate: Hvadnik, Jermn in Grančišče. Vse ostale so zavarovane planinske poti (lahke, zahtevne, zelo zahtevne). Med zelo zahtevne zavarovane planinske poti spadajo Hanzova pot na Malo Mojstrovko, Kopiščarjeva pot skozi Prisankovo okno, Hanzova pot na Prisank in druge. Te poti so delno zavarovane, krušljive in pogosto zasnežene tudi v zgodnjem poletju. Primerne so le za izkušene gornike s primerno opremo (pas, čelada, samovarovalni komplet, cepin in dereze) ter znanjem za uporabo te opreme. Turisti te poti pogosto zamenjujejo s športnimi feratami, kar pogosto vodi v nesreče. Naj pojasnimo razliko:

Ferate (ang. via ferrata) so športni objekti namenjeni razvedrilu in športni dejavnosti. Narejene so lahko v bližini urbanih turističnih središč, ob gorskih postojankah, v športnih parkih za popestritev turistične ponudbe. Za izdelavo ferate obstaja standard. Po zaključku del ferato pregleda pooblaščena oseba. Običajno je pri vstopu v ferato obvestilna tabla z "navodili za uporabo", z jasno označeno oceno težavnosti ter skica poteka ferate. Ferate niso markirane, saj jeklenica za varovanje vodi od začetka do konca poti brez prekinitve, torej druga pot ni možna. Jeklenice so ohlapne, da omogočajo varno zaustavitev padca plezalca, razdalja med klini je običajno 3 m. Minimalna obvezna oprema je pas, čelada in samovarovalni komplet.

Zavarovane planinske poti (ang. equipped path) pa so običajno speljane po čim lažjih prehodih, da pripeljejo na gorski vrh. Naj poudarimo, da so planinske poti sicer kategorizirane v tri težavnostne stopnje, lahka, zahtevna in zelo zahtevna zavarovana planinska pot. Vse so označene s Knafelčevo markacijo, zelo zahtevne pa še dodatno s trikotnikom s klicajem. Varovala so samo na mestih, kjer so potrebna za lažje napredovanje. Jeklenice so prednapete kot strune s klini na kratkih medsebojnih razdaljah. Poleg pasu, čelade in samovarovalnega kompleta je potrebna tudi ostala gorniška oprema (cepin, dereze, itd.) in gorniško znanje. V primeru slabše vidljivosti je lahko orientacija in iskanje poti močno oteženo.  Za vse turiste na zelo zahtevnih zavarovanih planinskih poteh, svetujemo najem gorskega vodnika.

Vljudno apeliramo na vse sobodajalce in turistične ponudnike, da ozaveščate turiste in obiskovalce o razlikah med feratami in zavarovanimi planinskimi potmi. Še posebej želimo poudariti, da ferate v Prisanku in na Mojstrovki ne obstajajo, kar je pogosta zmota med obiskovalci. Prosimo vas, da turiste, ki se odpravljajo na zelo zahtevne zavarovane planinske poti, usmerite k najemu gorskega vodnika. S tem bomo zagotovili njihovo varnost in zmanjšali tveganje nesreč v gorah. Gorski vodnik jih bo varno popeljal na želeni cilj.

Viri:
Volontar, Klemen. Dostopno prek https://www.volontar.net/javno/clanki/zavarovana pot ali ferata_1.pdf (12. 6. 2024)
Noč, Miha. 2021. Kje se začne ferata skoz Prisankov´okn?