Pogled v zgodovino

V času, ko je nastajala Kranjska Gora, so bili gospodarji Gornjesavske doline briksenški škofje in ortenburški grofje.

Dežela se je imenovala "Kranjska marka". Leta 1004 je dal nemški cesar Henrik II, blejsko ozemlje v fevd, briksenškim škofom. Počasi se je posest tako razširila, da je obsegala vse ozemlje med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, od izvirov do združitve pri Radovljici. 

Nekaj stoletij kasneje so v deželi zagospodovali tudi ortenburški grofje, ki so prišli s koroškega, kjer so imeli svoj grad Ortenburg v bližini Spittala. Središče posestva pri nas je bil Lipniški grad pri Radovljici, kjer je umrl tudi zadnji Ortenburžan, grof Friderik III. Ustanavljali so župnije, med njimi tudi Kranjsko Goro.

Po smrti Friderika III je pripadla njihova ogromna posest celjskim grofom. Za naše območje je bil posebno pomemben grof Friderik II, soprog nesrečnih žena Elizabete Frankopanske in Veronike Deseniške, sin Hermana II. Leta 1431 si je dal zgraditi grad Belo Peč. Umrl je leta 1454. Po njegovi smrti je patronat nad župnijo Kranjska Gora prešel na avstrijsko vladarsko hišo. Zato se je imenovala "deželnoknežja župnija". Avstrijski vladarji so imeli na pridobljenih gradovih svoje upravitelje ali oskrbnike. Nazadnje je belopeška graščina pripadla rodbini Kos, ki je bila zemljiška gosposka za naselja Bela Peč, Rateče, Podkoren, Kranjska Gora, Gozd Martuljek, Dovje, Hrušica, Planina pod Golico, Jesenice, Javornik, Koroška Bela, Potoki in deli Žirovnice, Zabreznice in Doslovč.

Pripoveduje se, da je cerkev v Kranjski Gori dala sezidati španska kraljica. Zagotovo pa je, da je leta 1362 postala duhovnija, ko je oglejski patriarh Lodovik naročil radovljiškemu županu Henriku, naj oskrbi Kranjsko Goro in Dovje z rednim dušnim pastirstvom.

Sodnija v Kranjski Gori 
Ko so bila sredi 19.stoletja odpravljena v avstrijski državni upravi zemljiška gospostva in se je tudi lastnik gospostva v Beli Peči, Leopold Kos, odpovedal upravi okrajne gosposke, je bil po predlogu gubernija z dne 23.1.1841 v Kranjski Gori ustanovljen okrajni komisariat tretjega razreda.

Prvi okrajni komisar in sodnik v Kranjski Gori je bil od leta 1841 do 1845 Jozef Schneller.

Leta 1849 je avstrijska vlada uvedla občinske odbore z županom na čelu. Občinski zakon z dne 17.3.1849 je določal, da občinski odbor izvoli soseska za tri leta in je vsak izvoljeni odbornik, pod denarno kaznijo, dolžan sprejeti izvolitev. Občinski odbor je iz svoje srede izvolil župana, tudi za tri leta. Župan je moral skrbeti za javno snago, varnost ljudi in imetja ter zdravstvo v soseski. Hkrati je bil policijska oblast in je imel pravico kaznovati z globo do 10 goldinarjev. V prenesenem delokrogu je moral izterjevati tudi davke, sodelovati pri vojaških vpoklicih, zasledovati vojaške ubežnike, nadzorovati tujce v svojem okolišu, paziti na uteži in mere ter poročati oblastem o vseh važnejših dogodkih v svoji občini.

Prvi župan v takratni Kranjski Gori je bil Robič Matej, Gozd št. 15.

Tržne pravice
V 19. stoletju je Kranjska Gora postala središče živahnega trgovanja in 2.8.1848 dobila tržne pravice, na kar spominja steber tržnih pravic na osrednjem trgu pred cerkvijo. 

Prevod tržne listine:
Mi Ferdinand Prvi, po milosti božji cesar Avstrije, kralj Ogrske in Češke, kot tak z nazivom Peti, kralj Lombardije in Benečije, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Vladimirije in Ilirije; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Lotaringije, Sdalzburškega, Štajerske, Koroške, Kranjske, Gornje in Spodnje Šlezije; veliki knez Sedmograške; mejni grof Moravske; pokneženi grof Habsburga in Tirolske, itd. itd.

Javno oznanjamo in s tem pismom dajemo na znanje, da Nas je občina Kranjska Gora iz Ljubljanskega okrožja v Iliriji prosila, naj ji podelimo pravico in dovolimo prirejanje letnega živinskega sejma tako, da bi se ta sejem vršil vsako leto na drugi ponedeljek v oktobru, in sicer na ponedeljek pred žegnansko nedeljo. Ker smo vedno pripravljeni narediti najboljše v prid Naših zvestih podložnikov, smo ponižno prošnjo občine Kranjska Gora po posvetu s pristojnimi oblastmi - sicer brez posledic in škode za Naše deželnoknežje oblastniške ali katerekoli druge pravice, nadalje brez kršitve sedanjih ali bodočih deželnih postav - premilostno odobrili pod pogojem, da je v primeru, da bi na omenjeni dan padel zapovedan praznik, letni živinski sejem naslednji dan v tednu. Občina Kranjska Gora lahko torej dovoljeni letni živinski sejem priredi na določen dan kadarkoli in se sme te pravice - kot je to pri pravici sejma običajno - posluževati brez vsakršnih ovir. Vsem Našim gosposkam, prebivalcem in podložnikom, kateregakoli stanu, časti ali službe, posebno pa Našemu Ilirskemu guberniju s tem milostno zapovedujemo, da ta privilegij občine Kranjska Gora ščitijo in varujejo, da ga niti sami ne kršijo, niti komurkoli drugemu tega ne dovolijo ter se izognejo Naši ostri kazni in nemilosti. To mislimo resno. V spričo tega pisma opremljeno z Našim cesarsko kraljevim in nadvojvodskim visečim velikim pečatom. Izdano v Našem cesarskem glavnem in rezidenčnem mestu Dunaj na drugi dan avgusta v tisoč osemsto oseminštiridesetem, Naše vladavina v štirinajstem letu.

Ferdinand

Regist:

Jožef Franc Emil Trimmel
Direktor registrature pri Natranjem ministrstvu
Notranji minister
Po osebnem ukazu Nj. c. kr. apost. Veličanstva
Otto dvorni svetnik

Železnica

Kdo se še spominja?
- Otvoritev proge Ljubljana-Rateče-Trbiž je bila 14.12.1870.
- Zadnji vlak je 31.marca 1966 ob uri strahov ob zavijajočem pisku lokomotive za vedno zapustil Gornjesavsko dolino...


Ogled planiške prireditve z vlakom