Projekt BeeAware - Čebele okoli nas
Projekt BeeAware - Čebele okoli nas
3. 5. 2019
Uroš G. (KABINET ŽUPANJE)
84
V mednarodni projekt BeeAware (v prostem prevodu Zavedajmo se čebel) je vključena tudi Občina Kranjska Gora. K sodelovanju je povabila čebelarje Čebelarskega društva Kranjska Gora. Namen projekta je zlasti seznanjanje občanov, od najmlajših do najstarejših, z izredno zanimivim življenjem čebel, njihovo pomembno vlogo v naravi in seveda tudi o tem, kaj lahko storimo zanje, da jim olajšamo preživetje v vse težjih razmerah današnjega časa. Za začetek se s čebelami bežno seznanimo.
Janez Gregori
Telesne značilnosti čebel
Kadar slišimo besedo čebele, navadno pomislimo na tiste pridne žuželke, ki nam prinašajo med, ni pa dobro preveč vtikati nosu vanje, ker nas lahko prav boleče pičijo. A kadar govorimo o čebelah na splošno, je to zelo širok pojem, označuje tiste žuželke iz reda kožekrilcev, ki imajo na svojem telesu organe za prenašanje cvetnega prahu, ki ga nabirajo za hrano svojemu naraščaju, ličinkam. Če je to na zadnjem paru nog, mu rečemo košek. Lahko pa cvetni prah prenašajo na spodnji strani zadka ali jim za to služijo čopi daljših dlačic na telesu. Le redke prenašajo pelod kar v golši. Čebele nabirajo medičino, za kar uporabljajo posebno oblikovani ustni del, rilček. In na koncu zadka imajo samice želo, s katerim lahko pičijo. Samci pa žela nimajo. Sedaj smo že ugotovili, da imajo vse te telesne značilnosti tudi čmrlji, zato jih prav tako uvrščamo med čebele. Slovenske čebele so dolge od tri milimetre do 2,5 centimetra, kolikor lahko merijo velike lesne čebele.
Vrste čebel okoli nas
Odgovor nas bo osupnil! Ko spomladi ob poti čez travnik opazujemo cvetove različnih vrst rastlin in obiskovalce na njih, vidimo čebelice različnih velikosti in barv ter vmes kakšnega čmrlja. Vsi živahno zbirajo cvetni prah in medičino za hrano svojega potomstva. Ker pa je narava Slovenije zelo raznolika, je raznoliko tudi rastlinstvo, druge vrste rastejo ob morju kot v goratih predelih. Obliki in barvi cvetov so se skozi evolucijo prilagodile tudi čebele in v današnjem času naseljujejo različne življenjske prostore. In sedaj odgovor na uvodoma zastavljeno vprašanje: v Sloveniji so raziskovalci do sedaj registrirali neverjetnih 563 vrst čebel, od tega 35 vrst čmrljev.
Edina naša vrsta čebel, pri kateri poleg samice, matice, prezimijo tudi delavke, je medonosna čebela, kamor sodi kranjska čebela, s katero čebelarimo. Pri vseh ostalih vrstah pa prezimijo samo sprašene samice, to je po predhodnem parjenju s samci. Velika večina čebeljih vrst pri nas živi samotarsko življenje, vsaka samica živi zase, zato jim rečemo čebele samotarke. Pri nekaterih vrstah se že kaže družnost, v skupinicah prenočujejo ali delajo gnezda blizu ena drugi. Pri čmrljih je v gnezdu skupnost samice, matice in delavk, njenih hčera, vse do spolne generacije, ko se pojavijo mlade samice in samci. Ko zgodaj spomladi skozi odprto okno v sobo prileti velik čmrlj, je to samica, ki išče primeren prostor, kjer bi naredila gnezdo.
Gnezdenje čebel
Svoja gnezda naredijo čebele samotarke na različnih mestih. Lahko ga skopljejo v prhel les ali uporabijo že narejene rove v lesu, ki so jih zvrtale ličinke hroščev. Mnogim vrstam ustrezajo prelomljena suha votla stebelca, kot je na primer trst, spet druge kopljejo rove v zemlji in lahko celo za obdobje svoje odsotnosti zaprejo vhode s primernimi kamenčki. So pa vrste, ki si za svoje gnezdo izberejo kar primerno prazno polžjo hišico. V gnezdo čebela nanosi cvetni prah, pomešan z medičino, oblikuje primerno kroglico in nanjo odloži jajčece, vhod v gnezdo zadela – in delo je končano. Ko se ličinka izleže, ima že pripravljeno hrano, se kasneje zabubi in iz gnezda izleti mlada čebelica, ki svoje matere nikoli ne vidi.
Čmrlji lahko naredijo svoje gnezdo v zemlji, navadno v zapuščenem mišjem gnezdu, ali pa na površju, nekje na travniku. Matica prve celice naredi sama, ko se izležejo delavke, pa te prevzamejo vsa opravila v gnezdu. Da čmrlji nabirajo tudi medičino, smo otroci dobro vedeli, ko smo iskali njihova gnezda, da bi jo s pomočjo slamice nekaj ukradli iz voščenih lončkov! Pred leti so na Jesenicah čmrlji naredili gnezdo kar med puloverji v omari. Potlej je pa lastnik poskrbel, da je bilo okno ves čas odprto in so lahko varno zaključili svoje gnezdenje.
So pa tako med čebelami samotarkami kot tudi med čmrlji nekatere vrste, ki "gnezdijo" podobno kot kukavica med ptiči: svoja jajčeca odlagajo v gnezda drugih vrst in se rešijo skrbi glede zaroda. Med čmrlji je znana kukavičja vrsta, katere matica gre v gnezdo drugih čmrljev, ubije ali nadvlada njihovo matico – in zalega svoja jajčeca.
Čebelja hrana
Omenili smo že, da čebele na cvetovih nabirajo medičino in cvetni prah. Tehnika zbiranja cvetnega prahu je lahko različna. Nekatere vrste obiskujejo cvetove zvončaste oblike, se nanje obesijo in s tresenjem dosežejo, da se jim cvetni prah vsipa na spodnjo stran zadka. Tudi čmrlji svoje dosežejo s tresenjem cvetov in so, zaradi svoje učinkovitosti, tako iskani pri gojiteljih paradižnika.
Je pa tudi pri zbiranju hrane velika pestrost okusov. Nekatere vrste čebel samotark in tudi večina čmrljev niso preveč izbirčne in obiskujejo cvetove različnih vrst rastlin. So pa med njimi vrste, ki obiskujejo samo cvetove določenih vrst ali celo samo cvetove ene vrste. Tako so dejavne samo v obdobju cvetenja te vrste, kar je lahko le nekaj tednov na leto. So pa okusi lahko zelo različni. Cvetovi zlatic vsebujejo strupeno snov ranunkulin, a ena vrsta čebel samotark nabira cvetni prah samo na teh cvetovih.
Vloga čebel v naravi
Njihove vloge pri opraševanju se premalo zavedamo. Vedno vidimo le medonosne čebele, ki jih je seveda največ, so pa pri nekaterih rastlinah manj učinkovite, kot so čebele samotarke in čmrlji. Z opraševanjem čebele dosežejo, da so semena plodna, in tako zagotavljajo obstanek določene rastlinske vrste. Od njih so odvisne tudi nekatere drevesne vrste, zlasti sadne. In ljudje hitro preračunamo, koliko to opraševanje pomeni v denarju ...
Ogroženost čebel
Govorimo v glavnem o ogroženosti medonosnih čebel, včasih potarnamo, da je vse manj čmrljev, o tegobah številnih vrst samotark pa se nam niti ne sanja. Vzrok njihovega izginjanja je večplasten, krči se njihov naravni življenjski prostor, izginjajo (oziroma uničujemo) primerna mesta za njihovo gnezdenje ... Krona vsega pa so pesticidi, s katerimi je človeštvo tako rekoč zasvojeno, z njimi uničuje tista živa bitja, ki jih hoče uničiti – in vse ostalo z njimi. Čebele okoli nas pa umirajo in izumirajo, ne da bi mi to sploh opazili.
Kadar slišimo besedo čebele, navadno pomislimo na tiste pridne žuželke, ki nam prinašajo med, ni pa dobro preveč vtikati nosu vanje, ker nas lahko prav boleče pičijo. A kadar govorimo o čebelah na splošno, je to zelo širok pojem, označuje tiste žuželke iz reda kožekrilcev, ki imajo na svojem telesu organe za prenašanje cvetnega prahu, ki ga nabirajo za hrano svojemu naraščaju, ličinkam. Če je to na zadnjem paru nog, mu rečemo košek. Lahko pa cvetni prah prenašajo na spodnji strani zadka ali jim za to služijo čopi daljših dlačic na telesu. Le redke prenašajo pelod kar v golši. Čebele nabirajo medičino, za kar uporabljajo posebno oblikovani ustni del, rilček. In na koncu zadka imajo samice želo, s katerim lahko pičijo. Samci pa žela nimajo. Sedaj smo že ugotovili, da imajo vse te telesne značilnosti tudi čmrlji, zato jih prav tako uvrščamo med čebele. Slovenske čebele so dolge od tri milimetre do 2,5 centimetra, kolikor lahko merijo velike lesne čebele.
Vrste čebel okoli nas
Odgovor nas bo osupnil! Ko spomladi ob poti čez travnik opazujemo cvetove različnih vrst rastlin in obiskovalce na njih, vidimo čebelice različnih velikosti in barv ter vmes kakšnega čmrlja. Vsi živahno zbirajo cvetni prah in medičino za hrano svojega potomstva. Ker pa je narava Slovenije zelo raznolika, je raznoliko tudi rastlinstvo, druge vrste rastejo ob morju kot v goratih predelih. Obliki in barvi cvetov so se skozi evolucijo prilagodile tudi čebele in v današnjem času naseljujejo različne življenjske prostore. In sedaj odgovor na uvodoma zastavljeno vprašanje: v Sloveniji so raziskovalci do sedaj registrirali neverjetnih 563 vrst čebel, od tega 35 vrst čmrljev.
Edina naša vrsta čebel, pri kateri poleg samice, matice, prezimijo tudi delavke, je medonosna čebela, kamor sodi kranjska čebela, s katero čebelarimo. Pri vseh ostalih vrstah pa prezimijo samo sprašene samice, to je po predhodnem parjenju s samci. Velika večina čebeljih vrst pri nas živi samotarsko življenje, vsaka samica živi zase, zato jim rečemo čebele samotarke. Pri nekaterih vrstah se že kaže družnost, v skupinicah prenočujejo ali delajo gnezda blizu ena drugi. Pri čmrljih je v gnezdu skupnost samice, matice in delavk, njenih hčera, vse do spolne generacije, ko se pojavijo mlade samice in samci. Ko zgodaj spomladi skozi odprto okno v sobo prileti velik čmrlj, je to samica, ki išče primeren prostor, kjer bi naredila gnezdo.
Gnezdenje čebel
Svoja gnezda naredijo čebele samotarke na različnih mestih. Lahko ga skopljejo v prhel les ali uporabijo že narejene rove v lesu, ki so jih zvrtale ličinke hroščev. Mnogim vrstam ustrezajo prelomljena suha votla stebelca, kot je na primer trst, spet druge kopljejo rove v zemlji in lahko celo za obdobje svoje odsotnosti zaprejo vhode s primernimi kamenčki. So pa vrste, ki si za svoje gnezdo izberejo kar primerno prazno polžjo hišico. V gnezdo čebela nanosi cvetni prah, pomešan z medičino, oblikuje primerno kroglico in nanjo odloži jajčece, vhod v gnezdo zadela – in delo je končano. Ko se ličinka izleže, ima že pripravljeno hrano, se kasneje zabubi in iz gnezda izleti mlada čebelica, ki svoje matere nikoli ne vidi.
Čmrlji lahko naredijo svoje gnezdo v zemlji, navadno v zapuščenem mišjem gnezdu, ali pa na površju, nekje na travniku. Matica prve celice naredi sama, ko se izležejo delavke, pa te prevzamejo vsa opravila v gnezdu. Da čmrlji nabirajo tudi medičino, smo otroci dobro vedeli, ko smo iskali njihova gnezda, da bi jo s pomočjo slamice nekaj ukradli iz voščenih lončkov! Pred leti so na Jesenicah čmrlji naredili gnezdo kar med puloverji v omari. Potlej je pa lastnik poskrbel, da je bilo okno ves čas odprto in so lahko varno zaključili svoje gnezdenje.
So pa tako med čebelami samotarkami kot tudi med čmrlji nekatere vrste, ki "gnezdijo" podobno kot kukavica med ptiči: svoja jajčeca odlagajo v gnezda drugih vrst in se rešijo skrbi glede zaroda. Med čmrlji je znana kukavičja vrsta, katere matica gre v gnezdo drugih čmrljev, ubije ali nadvlada njihovo matico – in zalega svoja jajčeca.
Čebelja hrana
Omenili smo že, da čebele na cvetovih nabirajo medičino in cvetni prah. Tehnika zbiranja cvetnega prahu je lahko različna. Nekatere vrste obiskujejo cvetove zvončaste oblike, se nanje obesijo in s tresenjem dosežejo, da se jim cvetni prah vsipa na spodnjo stran zadka. Tudi čmrlji svoje dosežejo s tresenjem cvetov in so, zaradi svoje učinkovitosti, tako iskani pri gojiteljih paradižnika.
Je pa tudi pri zbiranju hrane velika pestrost okusov. Nekatere vrste čebel samotark in tudi večina čmrljev niso preveč izbirčne in obiskujejo cvetove različnih vrst rastlin. So pa med njimi vrste, ki obiskujejo samo cvetove določenih vrst ali celo samo cvetove ene vrste. Tako so dejavne samo v obdobju cvetenja te vrste, kar je lahko le nekaj tednov na leto. So pa okusi lahko zelo različni. Cvetovi zlatic vsebujejo strupeno snov ranunkulin, a ena vrsta čebel samotark nabira cvetni prah samo na teh cvetovih.
Vloga čebel v naravi
Njihove vloge pri opraševanju se premalo zavedamo. Vedno vidimo le medonosne čebele, ki jih je seveda največ, so pa pri nekaterih rastlinah manj učinkovite, kot so čebele samotarke in čmrlji. Z opraševanjem čebele dosežejo, da so semena plodna, in tako zagotavljajo obstanek določene rastlinske vrste. Od njih so odvisne tudi nekatere drevesne vrste, zlasti sadne. In ljudje hitro preračunamo, koliko to opraševanje pomeni v denarju ...
Ogroženost čebel
Govorimo v glavnem o ogroženosti medonosnih čebel, včasih potarnamo, da je vse manj čmrljev, o tegobah številnih vrst samotark pa se nam niti ne sanja. Vzrok njihovega izginjanja je večplasten, krči se njihov naravni življenjski prostor, izginjajo (oziroma uničujemo) primerna mesta za njihovo gnezdenje ... Krona vsega pa so pesticidi, s katerimi je človeštvo tako rekoč zasvojeno, z njimi uničuje tista živa bitja, ki jih hoče uničiti – in vse ostalo z njimi. Čebele okoli nas pa umirajo in izumirajo, ne da bi mi to sploh opazili.
