Odločitev italijanskih oblasti, da bodo postavili center za begunce v naši neposredni bližini- na meji z Italijo, kateri niso naklonjeni niti občani Trbiža, je tudi pri prebivalcih Občine Kranjska Gora povzročila zaskrbljenost.
Tako je bila ta problematika obravnavana na zboru krajanov KS Rateče-Planica, ki je bil dne 20.4.2015, na katerem je bil sprejet sklep, da naj Občinski svet Občine Kranjska Gora sprejeme stališče v zvezi s problematiko naselitve beguncev v Stražarnico na bivšem mejnem prehodu. Le-tega naj se posreduje na Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za notranje zadeve, ki naj kot pristojna državna organa pristopita k reševanju omenjene problematike. Pri tem naj se upošteva, da je Občina Kranjska Gora turistična občina, ki letno ustvari preko 450.000 nočitev, da so prebivalci Občine Kranjska Gora dvolastniki (saj je del premoženja Ratečanov po Rapalski mirovni pogodbi leta 1920 pripadel Republiki Italiji), ter da se upošteva skrb za varnost in imetje prebivalcev celotne Občine Kranjska Gora.
Tako je tudi Občinski svet Občine Kranjska Gora to vprašanje obravnaval na 5. seji, dne 23.4.2015. Po razpravi, v kateri je bila med drugim izražena zaskrbljenost glede primernosti lokacije, je bilo sprejeto stališče, da se o situaciji v zvezi z begunci obvesti Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo ta zunanje zadeve, ter se jih prosi za aktivno vključitev v postopek.
Glede na zgoraj navedeno smo v začetku meseca maja letos na Ministrstvo za zunanje zadeve in na Ministrstvo za notranje zadeve naslovili pismo, s prošnjo za njihovo aktivno sodelovanje pri procesu nameščanja italijanskih begunskih centrov v okolico italijansko slovenske meje.
Pred kratkim pa smo dobili pisni odgovor s strani Ministrstva za notranje zadeve, iz katerega je razbrati, da je Republika Italija sprejela odločitev o delitvi bremena nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito med lokalnimi skupnostmi in jim tako naložila dolžnost, da najdejo in pripravijo ustrezne objekte za nastanitev. Tako so se v Občini Trbiž odločili za lokacijo opuščene stražarnice na bivšem mejnem prehodu, ki pa je potrebna popolne prenove in prilagoditve za te namene. Celoten postopek (materialni pogoji za sprejem, ustrezni prostori za osebje, ki bo skrbelo za varovanje, zdravstveno in socialno varstvo, posebna skrb za ranljive osebe, izdaja dokumentov) naj bi trajal dlje časa, objekt pa naj bi bil primeren za nastanitev največ 40 prosilcev za mednarodno zaščito, ki ne smejo zapustiti ozemlja Republike Italije.
Zakonodaja Evropske unije na področju mednarodne zaščite ne določa kje oziroma kako smejo države članice vzpostaviti centre za begunce, ampak je to stvar politike posamezne države. Sicer pa vzpostavljanje tovrstnih centrov na obmejnih območjih v državah članicah EU ne predstavlja nobene posebnosti. V pismu je še dodano, da odločitev ni povsem dokončna, saj se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, poskuša najti ustrezne objekte za nastanitev večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito, kar bi bistveno zmanjšalo obratovalne stroške teh objektov v državi.
V nadaljevanju Ministrstvo še navaja, da bo policija, v kolikor bo prišlo do dejanske nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v objekt bivšega mejnega prehoda, poskrbela za varnost ljudi in premoženja v skladu s svojimi pooblastili, vključno s povečanjem prisotnosti policije na tem območju.
Foto vir: Delo.si
Župan
Janez Hrovat
