Posvet o stanju hudournikov v Občini Kranjska Gora

V četrtek, 16. januarja 2025, je v sejni sobi Občine Kranjska Gora potekal pomemben posvet o stanju hudournikov in hudourniških objektov na območju naše občine. Posveta so se udeležile strokovne službe, med drugim Zavod za varstvo narave, Direkcija za vode, Zavod za gozdove, predstavniki Triglavskega narodnega parka (TNP), predstavnika Zavoda za ribištvo, Krajevnih skupnosti, Policije, Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter predstavniki strokovnih služb občinske uprave.

V prizadevanju za varovanje dragocene narave in preprečevanja škode je Občina Kranjska Gora v letu 2024 naročila obsežen terenski pregled stanja vseh vodotokov na območju občine. Na podlagi te analize, ki jo je predstavil Tadej Jeršič iz podjetja Apus d.o.o., je bil pripravljen celovit pregled hudournikov in vodotokov za vsako krajevno skupnost posebej. Za vsak hudournik so izdelana tudi podrobna poročila s predlogi ukrepov, ki jih je potrebno izvesti takoj, ter dolgoročnih ukrepov za izboljšanje stanja.

Kot najnujnejša je bila izpostavljena sanacija hudournikov, ki izvirajo z območja Vitranca, saj ti ob vsakem neurju povzročajo znatne posledice (pa tudi Trebiža, Tamar-Planica, Suhelj, Tabre, Belca, Krmarica in Kotarica, idr.). Poleg tega je bila poudarjena potreba po vlaganju v redna vzdrževalna dela na vseh vodotokih.

Direktor Občinske uprave g. Robert Klinar se je ob tej priložnosti tudi zahvalil Direkciji za vode in koncesionarju za vse aktivnosti, ki so bile izvedene v preteklem letu. Iz hudournika Hvadnik, ki je dolga leta ogrožal krajane Gozd Martuljka, je bilo odpeljano ogromno materiala in naplavin, zato danes ni več pereč problem. Prav tako je bil izveden odvoz naplavin iz hudournika Suhelj. Trenutno pa poteka še odvoz naplavin iz dveh zaplavnih pregrad na Pišnici.

Na posvetu je bilo tudi izpostavljeno, da je čiščenje priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda v domeni lastnikov zemljišč. Le-ti so dolžni sami zagotavljati košnjo, odstranjevati prekomerne zarasti na bregovih ter odstranjevati plavje in odpadke z obalnih in priobalnih zemljišč.

Cilj naročene raziskave je bil prepoznati kritične točke, območja z erozijskimi procesi ter potencialna žarišča težav, da se lahko pravočasno ukrepa in prepreči nastanek škodnih dogodkov.

Zahvaljujemo se vsem udeležencem za konstruktivno razpravo in udeležbo na posvetu!