Akcija sterilizacije in kastracije mačk ter psov po vsej Sloveniji

Zavetišča za živali pokajo po šivih, in marsikje več ne morejo sprejeti brezdomnih mačk. Vsako leto je situacija slabša – in to zgolj zato, ker ne steriliziramo in kastriramo svojih mačk. S tem preprostim korakom bi lahko močno zmanjšali število zavrženih, trpečih živali in omogočili boljše življenje vsem mačkam.

Ste vedeli, da sterilizacija in kastracija nista samo pomembna za zmanjšanje populacije brezdomnih živali, ampak tudi za zdravje in dobrobit naših ljubljenčkov? 

Zmanjšanje števila brezdomnih živali in nezaželenih mladičev 

Vsako leto se rodi ogromno mačjih mladičev, ki končajo na grozljiv način (nesreče v prometu, zastrupitve, evtanazije zaradi prenapolnjenih zavetišč …) ali trpijo hude muke. Spolna dozorelost mačke je nekje med 6. in 9. mesecem starosti, lahko pa tudi ŽE PRI ŠTIRIH MESECIH. Sama brejost pri mačkah traja 56–62 dni. Mačka se po kotitvi goni že v 8–10 tednih, če izgubi mladiče, pa že po 2–3 tednih. Glede na zgoraj opisano kaj kmalu pridemo do ugotovitve, da imajo mačke odlično reprodukcijsko sposobnost in da ima ena sama mačja samica v enem letu lahko tudi 12–18 potomcev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nadaljujejo začaran krog. Na tem mestu postaneta sterilizacija in kastracija velikega pomena.

Sterilizirane mačke imajo precej manjšo možnost, da bi zbolele za rakom na seskih (še posebej, če so sterilizirane pred spolno zrelostjo), v popolnosti pa se s sterilizacijo izognemo raku na jajčnikih ali maternici in vnetju rodil, ki je lahko življenjsko nevarno. S kastracijo pa se izognemo pojavu raka na testisih, precej se zmanjša tudi možnost pojava raka na prostati. Kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato je mnogo manjša verjetnost, da bi se poškodovali oz. poginili ( na primer v prometnih nesrečah). Tako samce kot samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem.

Sterilizirane in kastrirane mačke pogosto kažejo manj agresivnosti, manj skakanja in iskanja partnerja ter manj težav z označevanjem terena.
To pomeni, da so lahko bolj prijazni, umirjeni družinski člani, ki se pogosto zadržujejo okrog svojega doma.

Omenili bomo le najpogostejše:

 Mačke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo.
Priporočljivo je, da mačke po posegu hranimo s hrano, namenjeno steriliziranim oz. kastriranim mačkam, ki je kalorično prilagojena, saj se mačji metabolizem po posegu rahlo upočasni. Ob količinsko uravnani, kvalitetni prehrani in zadostnem gibanju se vaša mačka ne bo zredila.
 Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji ne lovijo več miši.
Sterilizacija in kastracija nimata nikakršnega vpliva na lovski nagon mačk, zato brez skrbi, vaše mačke bodo še naprej lovile miši.
 Samica mora imeti vsaj enkrat mladiče.
To je že davno preživet mit. Za zdravje mačke je statistično najvarneje, če se sterilizacija opravi pred spolno zrelostjo.
 Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji postanejo lene.
Po sterilizaciji oz. kastraciji se vsekakor zmanjša želja po teritorialnem vedenju in potepanju. To pa ne pomeni, da bo vaša mačka postala lena. Ostala bo enako energična in igriva.
 Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek.
Gre za enkraten strošek in je minimalen v primerjavi s stroški, ki se pojavijo zaradi pretepov in poškodb ter hrane in vzreje mladičev.

 

Pri tem moramo opozoriti, da se sterilizacije in kastracije ne izvajajo v času brejosti živali, zato je ključno ukrepati pravočasno, preden do brejosti pride. Če imate vprašanja ali potrebujete dodatne informacije o tem postopku, se obrnite na svojega veterinarja.

Če v svojem okolju opazite brezdomne mačke, se obrnite na pristojno zavetišče za živali (za Občino Kr. Gora je to Zavetišče Horjul, tel. 051 304 435), ki je po Zakonu o zaščiti živali in Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (12. člen) dolžno odloviti, veterinarsko oskrbeti mačke ter jih nato vrniti nazaj v odlovljeno okolje, če je okolje primerno in ni interesenta za posvojitev. Lahko se obrnete tudi na društvo za zaščito in pomoč živalim ali ukrepajte SAMI! S tem postopkom pomagamo nadzorovati populacijo brezdomnih živali in skrbimo za njihovo boljše zdravje, kar posledično vpliva tudi na zdravje vaših mačk in živali v vaši okolici.

Samo s skupnimi močmi bomo lahko uspešno zmanjšali število nezaželenih mladičev in preprečili trpljenje živali, ki se znajdejo v stiski.
Pridružite se nam v akciji sterilizacije in kastracije mačk ter psov po vsej Sloveniji.

Hvala.
Simona Šivec in Nuša Schumet, dr. vet. med.
Zavod SVSP – Skupina veterinarjev sterilizira potepuhe