KURJENJE V NARADNEM OKOLJU NI DOVOLJENO!
PROSIM, DA VSI SPOŠTUJETE PREPOVED KURJENJA V NARAVNEM OKOLJU. VSE SLUŽBE SE SEDAJ PRIPRAVLJAJO NA POMOČ OB IZBRUHU VIRUSA IN NI POTREBE, DA BI ZARADI MALOMARNOSTI OBČANOV POSREDOVATI ŠE PRI POŽARIH.
Pri urejanju okolice, vrta, njive…, se skoraj vedno znajdemo pred zagato, kam z vsemi zelenimi oziroma biološkimi odpadki. Najhitrejša rešitev se nam ponudi tako, da jih kar na kraju zakurimo. In potem se gost dim vije po dolini, naselju in smradi ter duši vse živo in celo ogroža tako naravno kot bivalno okolje.
Pa je to res dobra rešitev?
Glede na čas v katerem živimo, je ekologiji in varstvu okolja potrebno nameniti veliko večjo vlogo in tako tudi v zvezi tega drastično spremeniti miselnost in ravnanje. Zaradi tega tudi Evropske direktive narekujejo in opravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju, ki trenutno velja v Sloveniji.
Sezone požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.
Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov, toksični in karcinogeni.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima kurjenje rastlinskih ostankov negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nekateri posamezniki celo ob razglašeni določeni stopnji požarne ogroženosti, le-te ne spoštujejo in tako s kurjenjem ogrožajo življenja ljudi, živali, naravno okolje in premoženje.
Kaj velevajo predpisi?
Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov z globami celo do 4100 € za posameznika.
Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej, ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe.
To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedan.
V skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, anaerobno razgradnjo, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih, Zakon o TNP in občinski predpisi v določenih občinah, so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju.
V Občini Kranjska Gora, Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kranjska Gora (Ur.l.RS št. 36/12) predpisuje prepoved sežiganja in odlagati komunalnih odpadkov na območju občine v nasprotju z določili odloka. Globa za omenjeni prekršek je za posameznika predpisana v znesku 400 EUR.
Prav tako v Občini Kranjska Gora Odlok o varstvu javnega reda in miru v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS 87/2008) zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja v bivalnem okolju prepoveduje sežiganje komunalnih in drugih odpadkov, ter netiti ogenj v naravnem okolju. Globa za omenjeni prekršek je za posameznika predpisana v znesku 130 EUR.
Pristojnost ukrepanja po navedenih občinskih predpisih ima medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR).
Kako pa je sploh potrebno ravnati z zelenim odrezom oziroma biološkimi odpadki?
Biološko razgradljive odpadke je potrebno obdelati s kompostiranjem, z anaerobnim razgrajevanjem, z mehansko-biološko obdelavo ali katerim drugim postopkom, med katere pa nikakor ne sodi sežiganje v naravnem ali bivalnem okolju.
Prav tako velja opozoriti, da mora imetnik odpadkov, če se odloči, da jih bo predal pristojnim komunalnim službam, zagotoviti, da so odpadki primerno ločeni in ne pomešani, zato da jih bo pozneje možno predelati.
Manjše količine tovrstnih odpadkov (ovenelo cvetje, posušene lončnice …) lahko odložite v tipske rjave zabojnike oziroma posode, namenjene biološkim odpadkom.
V vašem javnem komunalnem podjetju (Komunala Kranjska Gora) je možen organiziran odvoz po naročilu, prav tako pa je možno tovrstne odpadke v času obratovanja dostaviti v njihov zbirni center. Prepričan sem, da vam bodo na pristojnem komunalnem podjetju z veseljem svetovali in pomagali pri odvozu tovrstnih odpadkov.
Gregor JARKOVIČ, mag.
občinski inšpektor
