Danes, 12. februarja, mineva natanko 84 let od streljanja talcev v Dragi pri Begunjah v času nacistične okupacije. Ob tej priložnosti se poklanjamo vsem domačinom, ki so med letoma 1941 in 1945 darovali svoja življenja v boju za svobodo. Spomin na devet ustreljenih mladih mož, starih od 24 do 34 let – življenj, ki so bila nasilno prekinjena, a ostajajo zapisana v skupnem spominu. Na številne druge žrtve narodnoosvobodilnega boja ostaja trajen opomin o ceni miru in svobode.
Zgodovina je kažipot našega življenja. Ne pozabimo na ljudi, ki so darovali svoja življenja in tlakovali pot k svobodi.
Po napadu fašističnih sil na nekdanjo Jugoslavijo, so 9. aprila 1941 iz smeri Kranjske Gore, v naše kraje najprej vkorakale italijanske enote, kmalu zatem pa so oblast prevzeli Nemci. Sledili so popisi prebivalstva, ponemčenje krajevnih imen, prve aretacije ter izgon posameznikov. Represija je hitro razblinila začetne iluzije in okrepila odpor prebivalstva.
Že leta 1941 se je začela krepiti organizacija Osvobodilne fronte, pri čemer je imel pomembno vlogo Jakob Rabič (Mlakarjev Jaka) z Dovjega. Decembra 1941 je prišlo do prvega oboroženega upora, ko so domačini razorožili orožniško posadko na Dovjem in poskušali zavzeti graničarsko postojanko v Mojstrani. V spopadu 16. decembra 1941 je padel prvi borec v teh krajih, Alojz Rabič z Dovjega, star komaj 25 let.
Sledile so hude povračilne akcije okupatorja. Aretacije so dosegle vrhunec januarja 1942, ko je bilo pridržanih okoli 119 ljudi, odpeljanih v Begunje, kjer so bili mučeni in zasliševani.
Ustreljeni talci v Dragi pri Begunjah, 12. februar 1942
Najhujši udarec je sledil 12. februarja 1942, ko je bilo na strelišču v Dragi ustreljenih devet mladih talcev iz Dovjega, Mojstrane in Belce:
Številni drugi krajani so bili deportirani v koncentracijska taborišča, kot so Dachau, Mauthausen in Auschwitz. Le redki so se vrnili, mnogi pa so življenje izgubili v nečloveških razmerah.
Kljub terorju se je odpor nadaljeval. Prebivalci so pomagali partizanom, nudili zavetje, hrano in obveščevalne podatke. Leta 1943 in 1944 so sledile nove aretacije, izdaje in spopadi. Med padlimi so bili tudi kurirji in domačini iz Dovjega, Mojstrane in Belce. Okupator je z vedno večjo brutalnostjo poskušal zlomiti odpor, a mu to ni uspelo.
Pomembne izgube so utrpele tudi druge krajevne skupnosti v občini Kranjska Gora: v KS Rute – Gozd Martuljek – Srednji vrh je življenje izgubilo šest krajanov, v KS Kranjska Gora devet, v KS Podkoren trije, v KS Rateče – Planica pa enajst krajanov.
Zadnji meseci vojne so prinesli še zadnje spopade in žrtve. Aprila 1945 je padel kurir Franc Knaflič, maja pa je Mojstrana doživela še zadnje obstreljevanje. Z osvoboditvijo 9. maja 1945 so zvonovi oznanili konec vojne in prihod težko priborjene svobode. Letos obeležujemo 81-letnico tega zgodovinskega dne.
Sporočilo spomina
Spomenik na Dovjem, na katerem so zapisana imena talcev, vklesana v kamen, pričajo o življenjih, ki so bila nasilno prekinjena, a nikoli pozabljena.
Naj bo spomin na padle opomin živim, da svoboda ni bila podarjena, temveč plačana z življenji. Branili so svoje domove in svojo domovino. Njihova žrtev nas zavezuje k spoštovanju zgodovine, ohranjanju miru ter sočutju do sočloveka. Mir je naše največje bogastvo – varujmo ga.
Zapisala: predsednica ZB za vrednote NOB Dovje – Mojstrana, Sonja Mirtič
