Poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda

20. 1. 2025 Katja J. 110
Obveščamo vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda*, da so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. 

Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji:
  • zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka;
  • golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5m pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast; 
  • propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka; 
  • potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov);
  • potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo);
  • na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je potrebno redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov; 
Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, štev. 16/04 in spremembe), prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. 

Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo in zakonodajo iz področja sladkovodnega ribišta:
  • Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja in Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma  uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave.
  • Zakonodaja s področja sladkovodnega ribištva (Zakon o sladkovodnem ribištvu - ZSRib) določa, da mora biti na podlagi 19. člena vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se, pri posegih, ki zadevajo predmetni poziv, struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja naravna dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov ter da se ohranja naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin.

Hkrati vas obveščamo, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.
 
Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.  

Direkcija RS za vode 
Urad za vzdrževanje voda 
 
*vodotoki 2. reda so vsi vodotoki, ki v prilogi Zakona o vodah niso navedeni kot vodotoki 1. reda
(http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1244).
 
Dokumenti, priloge
Klikni tukaj za prikaz prilog
Priloga
Poziv lastnikom priobalnih zemljišč
Velikost datoteke: 142 KB