04/580-98-00 | obcina@kranjska-gora.si

Viri:

1. Josip Volc: Župnijska kronika, 1947

2. Vid Černe: Borovška vas, 1992

3. Spletna stran LTO Občine Kranjska Gora

4. Lastni viri

 

Naravna in kulturna dediščina

 

 

 

Občina Kranjska Gora obsega 10 naselij v porečju Save Dolinke, ki izvira v slikovitem naravnem rezervatu Zelenci pod vasjo Podkoren.

 

To je spomeniško zaščitena vas s še ohranjeno značilno ljudsko arhitekturo. Iz vasi vodi cesta preko mejnega prelaza Korensko sedlo v Avstrijo. Ime "Zelencev" in Podkorena je v času poštnih kočij ponesel v svet znameniti naravoslovec Sir Humpery Davy, ki je zapisal "Be his memory held in honours".

 

 

 

 

 

 

Cerkev Marije v nebovzete

 

 

Liznjekova domačija

   

 

 

Kajžnkova hiša

 

 

Maksim Gaspari - Kmečka ohcet 1937

 

 

 

Kapelica v Tamarju 

Na tej kapelici najdete mozaike P. Rupnika, avtorja znamenitih mozaikov osebne papeške kapele "Redemptoris Mater" v Vatikanu

 

 

Rateški ali Celovški rokopis

 

Spada v drugo obdobje slovenskega pisnega jezika (od 13. stol. do 1. pol. 16. stol.).

 

Izvira iz Rateč na Gorenjskem. Nastal je okoli leta 1380. Najbrž ga je napisal nemški duhovnik. Sedaj ga hranijo v celovškem deželnem muzeju.

 

Obsega troje molitev: očenaš, apostolsko vero in zdravamarijo. Prvi dve sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v Brižinskih spomenikih. Seveda se je njuna podoba v stoletjih spremenila, dokler ju ni zapisala roka duhovnika, pisca Celovškega rokopisa. Molitev k Mariji je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000.

 

Jezik rokopisa je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij, kar si razlagajo s tem, da so živeli v Ratečah tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel.

 

 

 

 

 

 

 

 

 Ruska kapelica

 

Med prvo svetovno vojno 1914-1918 je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov.

Vršič je moral biti prevozen tudi v vseh zimskih mesecih. Cesto so čistili, oziroma odmetavali ogromne količine snega, ruski vojni ujetniki pod nadzorom avstrijskih vojakov.

12. marca 1916, so v Kranjski Gori zazvonili zvonovi. Z Vršiča je prišla žalostna vest. Ogromen snežni plaz je zasul rusko taborišče na Vršiču.

Pod snegom je našlo smrt prek tristo ujetnikov in kakih deset stražarjev.